Naj…najlepša narava.
Narava v Boliviji je naravnost spektakularna. Kljub zelo slabim cestam in razmajanim ter prepolnim avtobusom z neudobnimi sedeži, več urne vožnje v Boliviji hitro minejo, saj se narava z vsakim kilometrom spreminja ter vsakič znova jemlje dih. Lahko se jeziš, ker ne moreš vse te lepote spraviti v fotoaparat in ker je dejansko še veliko lepša kot na kateri koli razglednici, a se zavedaš, da vse te palete barv ne boš nikoli pozabil: neskončna belina v puščavi soli, turkizno zelena jezera, rožnati plamenci, kombinacija zelenih travnikov ter temne zemlje, sinje modro nebo s hitro premikajočimi se belimi oblaki, ali pa črno nebo, ki ga obsije neskončno zvezd…več kot sem jih kdaj koli videla.
Presenetijo ljudje, saj so v primerjavi s prebivalci sosednjih držav popolnoma drugačni, tako po konstituciji in načinu oblačenja, kot po značaju. Zelo so zaprti in s turisti želijo imeti čim manj opravka. Vendar, če si vzameš čas in z njimi uspeš preživeti nekaj dni, boš deležen prijetne dobrodošlice tudi od njih.
Zahtevnost potovanja: težje
Cene: nižje
Kraji, ki jih ne smete izpustiti:
- Potosi – mesto na 4.090 metrih nadmorske višine, kjer večina ljudi še vedno dela v rudnikih v zelo slabih delovnih razmerah. Rudarjem se v rudnikih lahko tudi pridružiš. Več si lahko prebereš tukaj.
- Puščava soli Uyuni – neskončna puščava soli na sredi pa otok s kaktusi; turkizna jezera, plamenci, vroči vrelci, neskončno nebo z zvezdami…enostavno zmanjka pridevnikov za opis česa tako spektakularnega ter lepega.
- La Paz – zanimivo se je sprehajati skozi prestolnico Bolivije, kjer še vedno lahko najdeš starejše gospode, ki ti na tiskalni stroj natisnejo pismo, ali gospe, ki ti sešijejo široko in pisano krilo, kakršne dnevno nosijo tudi same, ali pa posušene zarodke lam, za katere verjamejo, da prinašajo srečo, če jih zakoplješ v zemljo, kjer gradiš hišo.
- Fighting Cholitas – v La Pazu oziroma, bolj natančno, v El Altu, prirejajo boje rokobork v narodnih nošah, imenovanimi Cholitas. Prizor, v katerem se dve čokati gospe v narodnih nošah vlečeta za kitke, zna biti zelo zabaven. Vendar situacija ni tako nedolžna kot se zdi, saj na koncu že vse leti po zraku.
- Jezero Titicaca – priporočam, da ga raziščete tako s perujske kot tudi z bolivijske strani. Na bolivijski strani so otoki še manj turistično obljudeni in je enostavno najti mir ter čas za počitek.